Preskoči na vsebino | Preskoči na navigacijo

Sekcije

Koliko časa nam še ostane?

20.12.2013

Trideset let je dolga doba. Morda bom takrat imela družino, morda tudi ne, pozabljala bom stvari, jih potlačila, delala bom in, upam vsaj, v stvareh tudi uživala. Morda bom uspešna v poklicu, morda bom delala tudi pri McDonaldsu - če bo takrat fast food sploh še obstajal.

Lihtenštajn verjetno ne bo več taka država, kakršna je danes. Pozidana, natrpana z odpadki, z onesnaženimi izviri, razpadlim sistemom avtomobilskega prometa, slabo infrastrukturo. Morda bodo zaživele tudi revolucionarne ideje mladih in v kneževini ne bo več kneza oziroma bodo njegove pravice vsaj omejene. Bančni sektor bi lahko povsem razpadel in celo črnih seznamov, na katerih bi se pojavljal Lihtenštanj, naj ne bi bilo več. Vse to bi lahko brez pretiravanja postala realnost, če se bo vse nadaljevalo tako, kot je sedaj. Če ne bo nihče povzdignil glasu, postregel s predlogi in jih znal uveljaviti, če bosta namesto razumevanja in soglasnosti vladala ozkosrčnost in zagrenjenost. Če se starejši ne bodo borili, ker spremembe ne bodo vidne, mladi pa zato, ker nimajo pojma.

A čas za spremembe je zdaj, ta trenutek - pa čeprav v alpski regiji še ne primanjkuje vode in sonce še ni tik pred eksplozijo. Prihodnost pomeni: krepitev regionalnih trgov, pravičnost v izobraževalnem in socialnem sistemu, pravični trgovini. Gesla, ki vsakega politika napolnijo s strahom. Predvsem takrat, ko postane volilcem jasno, da so bile vse te teme v lastni državi do tedaj komajda upoštevane, so pa odločilnega pomena za prihodnost.
Danes živimo dobro - kaj pa bo čez trideset let? Zakaj se obotavljamo s spremembami, če bi do njih lahko prišlo že zdaj?
Ne želim, da bi v letu 2043 slabo obrit politik z mastnimi madeži na kravati in praznim pogledom stal za govornico in z utrujenim tonom bral s prikazovalnika besedil: "Spremembe prihajajo prepozno, zdaj je vse zaman."
Spremembe so stalen proces in trideset let je dolga doba. Pa vendar se moramo vprašati, koliko časa nam je v resnici sploh še ostalo?

Avtor: Isabella Ospelt, Lihtenštajn

Mladinski parlament Alpske konvencije je leta 2006 ustanovila Akademska gimnazija v Innsbrucku. Njegovi predstavniki in predstavnice zasedajo enkrat letno, vsakokrat v drugi alpski državi. Zasedanje Mladinskega parlamenta v letu 2013, ki bo potekalo v znamenju gesla Moje alpsko leto prihodnosti - zahteve mladih za uresnic(evanje trajsnotnega razvoja alpskih mest v smislu Alpske konvencije, bodo organizirali društvo Alpsko mesto leta, Sonthofen, alpsko mesto leta 2005, in Gimnazija Sonthofen, strokovno pa ga bo spremljala Mednarodna komisija za varstvo Alp (CIPRA).
Izvedbo zasedanja je med drugimi omogoc(ila velikodušna financ(na podpora programa EU Mladi v akciji, Bavarskega deželnega ministrstva za okolje in zdravje ter Zveznega ministrstva za okolje, varstvo narave in varnost reaktorjev.

Gap Chambéry Brig-Glis Sondrio Sonthofen Herisau Trento Bolzano Bad Reichenhall Bad Aussee Belluno Villach Maribor Idrija Annecy Lecco Chamonix Tolmin Tolmezzo karte_alpen.png

 

 

 

 
Osebna orodja