Brig-Glis (po združitvi občin Brig, Glis in Brigerbad leta 1973) je storitveno središče nemškega dela Zgornjega Valaisa, ki na jugu meji z Italijo in kjer se čuti vpliv sredozemskega podnebja. Mesto ...
»
«Brig-Glis (po združitvi občin Brig, Glis in Brigerbad leta 1973) je storitveno središče nemškega dela Zgornjega Valaisa, ki na jugu meji z Italijo in kjer se čuti vpliv sredozemskega podnebja. Mesto je postalo storitveno središče in prometno vozlišče v času gradnje predora pod Simplonom, ki je bil dokončan leta 1906 in je omogočil priključitev na evropsko železniško omrežje. K storitvenim dejavnostim mesta sodi tudi široko razvit izobraževalni sistem, v katerega so vključeni srednja kantonalna šola, ki temelji na tradiciji 300 let starega jezuitskega kolegija, visoka pedagoška šola, univerza s študijem na daljavo oz. višja strokovna šola ter zasebno mednarodno univerzitetno središče za hotelski menedžment. Na srečo se število nočitev stalno povečuje. Turisti cenijo Brig zaradi njegove središčne lege in možnosti za izlete v okolico in Italijo. Na sploh je za staro mesto značilen pridih "italijanskosti". Simbol mesta je grad Stockalper. Mogočna in v 17. stoletju največja švicarska stavba je dal zgraditi trgovec Stockalper, po katerem je grad tudi dobil ime in ki je za kraj predstavljal to, kar je bila nekdaj družina Fugger za Augsburg. Sto let po zgrajenem simplonskem predoru se železnici obeta novo obdobje, saj se bo z odprtjem predora NEAT Lötschberg vožnja z vlakom proti severu skrajšala za 40 minut. Poleg tega je v Brigu kontaktni center Švicarskih državnih železnic (SBB) z več kot 250 zaposlenimi, ki prek elektronskih komunikacijskih povezav po celem svetu posredujejo informacije in izdajajo vozovnice.
Mesto je prejelo naziv, ker...
Vendar pa zgodovine Briga niso zaznamovale gore, to so bili že od nekdaj prelazi. Ime "Brig" izhaja iz valaijske nemščine "Brigga" in pomeni most. In ravno mostovi prek Rone in Saltine so bili tist...»
«Vendar pa zgodovine Briga niso zaznamovale gore, to so bili že od nekdaj prelazi. Ime "Brig" izhaja iz valaijske nemščine "Brigga" in pomeni most. In ravno mostovi prek Rone in Saltine so bili tisti, ki so omogočali dostop do prelazov v dolini Goms, do preostale Švice, zlasti pa do Italije. Prva cesta čez gorski prelaz v Zahodnih Alpah je bila cesta čez več kot 2000 metrov visok simplonski prelaz. Zgraditi jo je dal Napoleon: leta 1805 je vodilni inženir sporočil francoskemu cesarju: "Alp ni več." Podobno evforijo so sto let kasneje, leta 1906, pokazali tudi gradbeniki, ko so prometu predali simplonski predor, najdaljši železniški predor skozi Alpe.
Brig deluje na obiskovalce zelo "mestno". Zaradi osrednje ulice Bahnhofstrasse, mestnega trga, ki spominja na italijanske trge, zgodovinskega dela mesta z baročnim dvorcem Stockalperschloss in jezuitske cerkve iz 17. stoletja se zdi Brig še večji in mogočnejši, kot je v resnici. Šele po združitvi z Glisom, cerkvenim središčem večine nemško govoročega dela kantona Valais/Wallis, je Brig dosegel statistično velikost švicarskega mesta, od takrat dalje pa se tudi uradno imenuje Brig-Glis.
V primerjavi s prejšnjimi obdobji je Brig-Glis v drugi polovici 20. stoletja v veliki meri izgubil precej svojega mednarodnega vpliva, tako da mu danes grozi nevarnost, da se pogrezne v provincialno nepomembnost. Glede na geografsko lego bi bilo to majhno mesto naravnost idealno za to, da tvori most med francoskimi in italijansko govorečimi sosedi na gospodarskem, kulturnem in političnem področju ter istočasno deluje kot središče živahne gorske regije.
V zadnjem času tako prebivalci kot tudi oblast Brig-Glisa vedno bolj spoznavajo potenciale domačega mesta. Z obmejnim mestom Domodossolo, ki leži v sosednjem Piemontu, si prizadevajo za tesno sodelovanje na različnih področjih. Prav tako si je Brig-Glis v svojem strateškem razvojnem načrtu zadal cilj, da se v korist skupnim projektom odpoveduje staremu rivalstvu, ki je vladalo med njim in sosednjimi občinami. Pri tem bo njegovo vodilo trajnostni razvoj, ki ga bo moral tudi konkretno uresničevati (kot npr. projekt energijsko varčnega mesta). Brig-Glis in celotni nemško govoreči del kantona Valais/Wallis bosta z odprtjem železniškega predora pod Lötschbergom konec 2007 za celo uro bližje nemškemu delu Švice, postala pa bosta tudi sprostitveni prostor za švicarsko sredogorje, kjer je gostota prebivalstva zelo visoka. In ne nazadnje nastaja v okolici Brig-Glisa večje število novih zavarovanih območij z ugodnimi pogoji za razvoj sonaravnega turizma.
Þe povzamemo: mesto Brig-Glis je v fazi velikih sprememb in iskanja nove smeri razvoja. Sodelovanje in trajnostni razvoj sta ključni načeli za prihodnji razvoj mesta, ki želi svojim prebivalcem zagotoviti visoko kakovost življenja, za obiskovalce pa mesto narediti privlačno in zanimivo.
S podelitvijo naziva "Alpsko mesto leta" želi žirija spodbuditi mestne oblasti v Brig-Glisu, da bi se z navdušenjem in vztrajnostjo zavzele za odprto mesto, v katerem je vredno živeti. Naziv je tudi povabilo prebivalcem in vsem družbenim skupinam, da se v tem letu poglobljeno soočijo z "dvojno" identiteto - mestno in alpsko, da okrepijo stike s podeželjem ter da se povežejo s sosednjimi občinami in drugimi alpskimi mesti. Projekt "Alpsko mesto leta" bo tako pomembno prispeval k uresničevanju Alpske konvencije.
Brig-Glis izpolnjuje vse pogoje za uspešno leto, v katerem bo nosil naziv alpskega mesta leta, zato žirija z veseljem pričakuje, da bo to leto spodbudno in uspešno.
Gerhard Leeb, 6. 2. 2006
