Chambéry leži na robu alpskega sveta, med gorskima masivoma Bauges in Chartreuse ter največjim francoskim jezerom Lac du Bourget. Posebnost mesta je njegova lega na meji med Francijo in Italijo ter ...
»
«Chambéry leži na robu alpskega sveta, med gorskima masivoma Bauges in Chartreuse ter največjim francoskim jezerom Lac du Bourget. Posebnost mesta je njegova lega na meji med Francijo in Italijo ter alemanskimi in južnimi deželami. Zaradi nizke nadmorske višine (270 m) pa je za Chambéry značilno tudi milo gorsko podnebje.
Chambéry je bil tri stoletja sedež hiše Savojcev - savojskim princem so pravili tudi "vratarji Alp". Iz te veličastne preteklosti sta danes ohranjena mogočen vojvodski grad in slikovite stare mestne četrti, ki jih prečka veličastna ulica, obkrožena z arkadami v "piemontskem slogu". Mestne četrti so večinoma obnovljene in preurejene v območja za pešce. Tu so tudi številne zasebne palače, zgrajene v obdobju med renesanso in francosko revolucijo, ki jih pogosto krasijo polžaste stopnice, izdelki umetnega kovaštva in iluzionistične poslikave. Stari del mesta je prepreden s pravim labirintom skrivnostnih prehodov pod in za stavbami, ki pogosto presenetijo obiskovalce mesta.
Zaradi ugodne lege med jezeri in gorami lahko Chambéry v svoji neposredni bližini nudi veliko možnosti za vodne in zimske športe, s skorajda vsemi drugimi vrstami športa pa se je mogoče ukvarjati v številnih društvih in športno-rekreativnih centrih. Chambéry na tekmovalnih prizoriščih pogosto zastopata rokometno društvo Chambéry Savoie Handball in profesionalna kolesarska ekipa AG2R.
Vse te prednosti so pripomogle, da prihaja danes v Chambéry vedno več študentov, zlasti iz tujine. Sedež savojske univerze je v središču mesta, prostore pa ima tudi na treh lokacijah: Annecy-le-Vieux, Le Bourget-du-Lac in Jacob-Bellecombette. Študijski programi so visoko specializirani, njihova vsebina je usmerjena v alpsko tematiko.
Mesto je prejelo naziv, ker...
Žirija se je odlocila za Chambéry in s tem izbrala mesto, ki je že od nekdaj poznano kot "vrata v alpski svet". Tu se ne križajo le poti s severa (Ženeva) na jug (Grenoble), temvec tudi z zahoda ...»
«Žirija se je odlocila za Chambéry in s tem izbrala mesto, ki je že od nekdaj poznano kot "vrata v alpski svet". Tu se ne križajo le poti s severa (Ženeva) na jug (Grenoble), temvec tudi z zahoda (Lyon) na vzhod (Torino). Štiri stoletja alpski greben ni nikoli predstavljal ovire ali meje, temvec je bil osredji del in vezni clen vojvodine Savoja. Savojskim vojvodam so nekdaj rekli tudi "alpski vratarji" (portiers des Alpes).
Tudi danes so gore v Chambéryju tako blizu, da bi se jih clovek lahko dotaknil: tu so Nivolet, masiva Bauges in Chartreuse... V daljavi se visijo poledeneli vrhovi gore Belledonne. Gore so zaznamovale razvoj mesta in njegovega prebivalstva vse v današnje dni. Kljub vsej urbanosti prostora Chambéry v svoji burni zgodovini nikoli tudi ni bil protipol gorski, podeželski okolici, temvec njen sestavni del. Zaradi blagovne menjave z velikimi gorskimi dolinami in prek glavnega alpskega grebena z Italijo je v mestu dolga leta vladalo blagostanje.
Da, v zadnjih letih se je Chambéry še bolj približal gorskemu svetu, prevzel je tudi odgovornost za tri narodne oziroma naravne parke, ki ležijo na njegovem obmocju: Vanoise, Massif des Bauges in Chartreuse. Prebivalci in lokalne oblasti so spoznali, da sta privlacnost in kakovost življenja v mestu v odlocilni meri odvisna od njegove okolice. Mesto, ki živi, potrebuje tudi okolico, ki živi, zato pa mora biti pripravljeno tudi kaj žrtvovati. Naslednji korak, ki ga želi mesto v kratkem narediti, je ustanovitev hiše zavarovanih obmocij (maison des parcs).
Tovrstno zgledno sodelovanje z okoliško regijo je bilo za žirijo eden odlocilnih razlogov, da je Chambéry izbrala za alpsko mesto leta. Drugi razlogi dolgoletna tradicija mesta pri cezmejnem sodelovanju, izredno gostoljubje, velikodušna podpora pri organizaciji mednarodnih konferenc, vsestransko kulturno ustvarjanje in gorske organizacije iz razlicnih držav, ki so si Chambéry izbrale za sedež. "V Chambéryju se dobro živi," pravijo domacini in priseljenci, z njimi pa se radi strinjajo tudi vsi, ki obišcejo to mesto.
Na žirijo so velik vtis naredila tudi nenehna prizadevanja domacih organov oblasti in prebivalstva za vecjo kakovost življenja in trajnostni razvoj, kar zagotovo ni lahka naloga v alpski aglomeraciji, kjer živi vec kot 100.000 ljudi, in v casu globaliziranega gospodarstva, ko je pritiska na delovna mesta izreden.
Naziv alpskega mesta leta naj bi Chambéry spodbudil k nadaljnjemu zavzemanju za življenja vredno prihodnost. Naziv je tako povabilo prebivalcem in vsem družbenim skupinam, naj se v prihajajocem letu poglobljeno soocijo z "dvojno identiteto" kot prebivalci mesta in Alp, poglobijo svoje vezi z okoliško regijo in se povežejo z drugimi alpskimi mesti. Projekt "Alpsko mesto leta" tako pomembno prispeva k uresnicevanju Alpske konvencije.
Chambéry ima torej vse pogoje, da postane uspešno alpsko mesto leta.
Žirija za izbor alpskega mesta leta v sestavi predstavnikov treh organizacij, ki delujejo na celotnem obmocju Alp (Delovna skupnost alpskih mest, Mednarodna komisija za varstvo Alp (CIPRA) in Pro Vita Alpina), je soglasno odlocila, da bo naziv "Alpsko mesto leta 2006" podelila mestu Chambéry. Žirija z veseljem pricakuje zanimivo in živahno dejavnost Chambéryja, alpskega mesta leta.
Andreas Weissen, 6. 6. 2005
